Po službi smo se napokali v avto in šli v Ljubljano. Na golf sem peljal dva amaterja, Braneka in Drejčija. Sreča je bila v družini. In smo šli. Smehi že v recepciji in po izbiri palc in nekaj vadbenih udarcih (nevarno!) smo se zapodili na igrišče. Igrišče je razgibano in se že na prvi pogled opazi, da spada v nižji rang igrišč. Škoda, da udarjališča niso opremeljena s potrebni podatki, da igralec ve, kje pa kako izgleda luknja. Tako smo v štartu (ker smo pač prvič bili na tem igrišču) tipali v temo in včasih tolkli na slepo.

Vseeno proti pričakovanju, nam je vsem šlo dobro, tudi obema začetnikoma, ki sta prvič držala palice. V vročem vremenu smo se kar namatrali in preživeli lep popoldan.. Potem pa smo se še šli nažirat.

In smo dočakali tudi državno tekmovanje v planinski orientaciji. Tokrat smo ekipa bili v nekoliko drugačni postavi, ampak nas je Gvido prvi dan priganjal do meje napora in še naprej. Prva preizkušnji (skoraj 20km) smo končali na prvem mestu z minimalno prednostjo.

Za nočno tekmo smo ostali sami trije mušketirji. Usodo smo nekako zakoličili že kar pri KT3, ki smo se jo ponoč lotili z napačne strani. Prekleta strmina. Iskali smo tudi še točko v kamnolomu, zjebali merjenje dolžine po azimutu…in tako padli na drugo mesto. Obup.

V nedeljo pa spet maratonska tekma od Žusma do Slivnice. Dolga, naporna in gori doli plus razbolete noge in podplati. Po času smo bili še kar dobri, praktične naloge smo spet zjebal, a za tolazbo smo vse točke našli kar s sprve. PD Domžale so bile kondicijsko in z znanjem premočne, tako da smo zasedli skupno varno drugo mesto. Bilo naporno, a luštno. Drugo leto smo pa menda mi organizatorji državnega…

Še nekaj slikic in kart lutanja za občutek (še sledijo).

 

Rezultati!

Šli v Konjice. Bilo je sicer toplo a zelo vetrovno. Za prvič nam je šlo pa kar dobro.

Naše eksotično potovanje je uspelo v celoti. V 14 dneh, kolikor smo se potepali, se je vsaki dan zgodilo kaj novega in domov prispeli z ogromno rajskimi vtisi, o katerih govorijo tudi slikice. Potepali smo se prvo par dni na Ton Sai Beach v bližini Krabija, nato smo par dni bili na Phi Phi Islandu, kjer smo si ogledali tudi znano Maya Beach. Pot nas je potem vodila do Phuketa, ki je dober samo za eno stvar, drugače pa prav nezanimiv. Po dveh dnes smo kar poleteli proti Bangkoku, kjer smo si še organizirali izlet na zahod, na reko Kwai in ogled tigrov. Zadnji dan pa še malo šopinga po Bangkoku in potem nazaj v prelepo Slovenijo.

Ker je med zanimivimi podatki tudi strošek takega potovanja… spanje z zajtrkom na osebo na noč je znasalo 10 € na TonSaiu, 16 € na Phi Phiju, 13 € na Phuketu in 7 € v Bangkoku za nekje podobno sobico/bungalov s klimo.
Kot je že tu napisano: http://matejk.wordpress.com/2008/04/14/tajska-2008-prolog/
plus:
- enosmerna letalska karta Phuket-Bangkok                40 €
- zapravljanje za prenočišča, hrano, izleti in šoping,  580 €

= SKUPAJ = 1430 €

 

 

Zadnja orientacijska tekma ni bila bogve kaj..Muvali smo se ko megla, znali bolj malo, polovica pa nas je bila z mislim že v tropskih krajih. Zakoličili smo zadnje mesto v skupini, točk nismo kej preveč lutali, pač tako na izi in brezciljno..bo na državnem bolje, konec maja. Jupej.

Pa še kakšna slikca, ki so jo zrisali organizatorji.

Odhajamo čez en teden. Smer Munchen-Doha-Bangkok-Krabi-TonSai-PhiPhi-Phuket-Bangkok-Doha-Munchen pa domov.

Začetni stroški so takšni:
- Letalska povratna karta Munchen-Bangkok   666 €
- Letalska enosmerna karta Bangkok-Krabi     50 €
- Tajska viza                                                     25 €
- Zavarovanje                                                   18 €
- Bencin, cestnine in parkirnina (na osebo)       50 €

Hm, bojda je zanimivo, pa smo šli. Eni na kratko drui na daljšo, 4,9 kilometrsko, pot. Ker teren poznamo, ni bilo večjih problemov. Branek pa skoraj ujel 3. mesto, drugi pa bolj zadaj, a vseeno ne zadnji. Odlično pripravljeno, zanimiva logika tekmovanja in dosti kondicije ter iznajdljivosti. Tako na kratko. Bomo še šli na kakšno, zagotovo.

Rezultati in časovni grafi: http://www.okb.si/okb/bobrock.htm

In se je začela nova sezona. Odlično kondicijsko nepripravljeni, tudi z ostalim znanjem nenapolnjeni smo zmagali, a le za las. Bili smo dobro usklajeni, ostale ekipa pa imele očitno več težav od nas. Sedaj se pripravljajo težki kondicijski treningi, da bodo zmage suverenejše kot tale tokrat.

 Pa še slikca našega “lutanja”… proga je bila dokaj enostavna, 90% kar po cestah, ravnopravšnja za uvodno tekmovanje.

Povezava do vseh rezultatov.

Med novembrskimi prazniki smo šli. Smer Beograd-Djerdap-Bor-Užice-Capajebo in domov. Natancnejsa pot sledi pa kakšna slikca tudi.

 

Woooo hoooo! Kar 5 ur so nažigali. Hvala za mehke stole in zastonj pir. Bilo je super in za prave fane. Se spomnim x milijonov let nazaj, ko smo jih prvič slišali v mariborski Pekarni. Stalo je jurja in pojma nismo imeli, kaj je to za en bend. Od takrat dalje smo poleg…